• Boris Strmšek

VODNIK PO DURMITORJU - gore Črne Gore

Updated: May 27


Durmitor – pokrajina naravnih biserov



Vlado Vujisić je avtor novega vodnika, ki nam na 530 straneh ob številnih barvnih fotografijah predstavlja gorske vrhove, jezera, doline, kanjone in reke Narodnega parka Durmitor. Knjiga je izredno slikovito vabilo za obisk tega gorskega bisera sredi Balkana.

Pripravil: Boris Strmšek










Balkanske gore so nam bile vselej nekako oddaljene, predvsem zaradi naših gora, ki jih imamo pred nosom, pa tudi zaradi bližine osrednjih Alp in Dolomitov. Mogoče tudi zaradi tega, ker smo pogled vselej raje usmerjali proti zahodu, saj je bila infrastruktura in logistika tam boljša ter enostavnejša, obenem se alpski vrhovi vzpenjajo nad 3000 in celo 4000 metrov visoko, kar pri nas in na Balkanu žal ni mogoče najti. Toda z vse večjo gnečo po Alpah in Dolomitih ter vse višjimi cenami in omejitvami, pa se v zadnjih letih pogledi gornikov vse pogosteje obračajo proti jugu.

Balkanska gorstva so še v odkrivanju

Karpati, bolgarske gore, predvsem pa gorovja po nekdanji Jugoslaviji in Albaniji, so sicer oddaljena, nekoliko manj poznana, toda ponujajo presenetljivo veliko možnosti. Turno smučanje na Balkanu? Možnosti je tako veliko, da je kar težko izbrati. Pohodništvo, trekingi, alpinizem? Težko je na hitro našteti vse. Pa še cenovno je precej ugodnejše, kakor po alpskih državah, kjer je gorniški turizem na visokem nivoju, vendar počasi izgublja svojo prvinskost. Žičnice, ceste, tudi železnice, moderni hoteli in gorniške postojanke so nekako odvzele občutek pustolovščine, ki ga pravi gorniki vsekakor potrebujejo. In tukaj so balkanske gore (zaenkrat) še v prednosti. Verjetno je bilo manj povpraševanja po balkanskih gorniških izzivih tudi zaradi pomanjkljive literature. Težko pridemo do kvalitetnih zemljevidov, gorniška literatura je redka oziroma predvsem težje dosegljiva, še posebej kvalitetni vodniki. A tudi tukaj se počasi obrača na bolje in ob vse boljših prometnih povezavah, velja pogled pogosteje usmeriti na skrite bisere narave in gorskega sveta tam daleč proti jugu. Seveda nekateri slovenski gorniki že dolgo odkrivamo skrivnosten in bogat svet balkanskih gora, kjer pa zaenkrat še ni kakšne posebne gneče.

Balkan je sicer zemljepisno poimenovano gorovje v Bolgariji, toda širše ga uporabljamo za področje, ki se razteza od Slovenije do Turčije, v bistvu Balkanski polotok. Številne gorske skupine so raztresene po tem prostoru, večina spada pod tako imenovano Dinarsko gorstvo, so pa tukaj še Karpati, Rila, Pindus, Olimp, Stara planina, Maglič, Dinara, Šar planina, Prokletije in še nekatera druga, med katerimi pa se bomo tokrat posvetili gorstvu, ki se nahaja v Črni Gori – Durmitor.

Centralni masiv Durmitorja v Črni Gori.
Pogled na gore Durmitorja (Foto B. Strmšek)

Novi vodnik »Durmitor – Nacionalni park«

Pred kratkim je izšel vodnik Durmitor – Nacionalni park, avtor Vlado Vujisić, ki ga je izdal v samozaložbi, pa nam na kar 530 straneh odkriva mnoge skrivnosti tega čudovitega gorstva ter nas z zanimivimi opisi vabi, da obiščemo ta biser balkanskih gora, ki nudi enkratne možnosti tako za poletno, kakor tudi za zimsko gorništvo. Ime Durmitor je seveda marsikomu poznano, toda večina ga težko umesti v prostor. To je nekje tam, daleč stran od naših alpskih dolin in vrhov, pravzaprav le redki takoj pomislijo na Črno Goro. A Črna Gora je zelo razgibana dežela ob Jadranu, stisnjena med Hrvaško, Bosno, Srbijo, Kosovo in Albanijo. Slovi po čudoviti obali, toda večino države predstavlja kraški in gorski svet, ki se vzpenja takoj za priobalnim delom države. Durmitor se nahaja v severnem delu Črne Gore, upravno središče je mestece Žabljak, zajema pa področje med reko Taro na severu, reko Pivo, ki obroblja park na zahodu, Komarnice na jugu, na vzhodnem delu pa se park odpira na planoto Jezera. Narodni park je bil ustanovljen leta 1952, zajema pa okoli 39.000 ha ter je drugi največji črnogorski park takoj za Narodnim parkom Skadarsko jezero. NP Durmitor je bil leta 1980 vpisan pod UNESCO svetovno dediščino, že nekaj let prej pa je bil vpisan v Unescov program »Človek in biosfera« kanjon reke Tare zaradi svoje biološke in estetske vrednosti.

Durmitor je pravi gorniški raj. (Foto B. Strmšek)

Ko je leta 2003 Vlado Vujisić prvič obiskal Durmitor, je nastala ljubezen na prvi pogled. Še mnogokrat se je vračal, raziskoval, spoznaval, zbiral material, vse te izkušnje, informacije ter trud pa je nato po dolgih letih ugledal luč sveta v obliki zajetnega vodnika, ki nas popelje po znanih in manj znanih stezicah Durmitorja. Avtor nas ne vodi le po vrhovih, temveč spoznavamo tudi jezera, prelaze, doline, reke in še kaj. Od 50 vrhov, ki so višji od 2000 m nas v vodniku z opisi vodi kar na 40 dvatisočakov ter še nekaj nižjih vrhov, kjer bomo lahko občudovali razglede na razgibano in impresivno pokrajino. Najatraktivnejši in obiskani vrhovi imajo opisane seveda različne možnosti za vzpone oziroma dostope do najvišjih točk. Da ne bi tavali po zajetni knjigi, imamo že takoj na začetku kazalo, kjer je detajlno opisana vsebina in predvsem različne ture na posamezne vrhove. Po uvodnih predstavitvenih tekstih in zahvalah nas avtor preko Predgovora seznani z lastno zgodovino raziskovanja Durmitorja in se zahvali ljudem, ki so pomembni, da je sploh prišlo do tako zajetnega in sistematskega vodnika. Nato pričnemo spoznavati Durmitor v vsej njegovi širini in lepoti. Po uvodnih 40 straneh nas čaka najzanimivejši del – vodnik. Razdeljen je na več delov, seveda je najobsežnejši vodnik po gorskih vrhovih, predstavljena je tudi ferata, nekaj zimskih vzponov, avtor pa ni pozabil tudi na poglavja o durmitorskih dolinah, soteskah in rečnih dolinah, predstavljenih je 18 jezer, za konec pa nekaj zanimivih informacij, kjer najdemo tudi podatke o planinskih domovih in bivakih, s katerimi si lahko olajšamo raziskovanje Durmitorja. Za ljubitelje kolesarjenja je omenjen tako imenovani »Durmitorski prstan«, krožna kolesarska pot, ki se prične v Žabljaku in nas vodi okoli gorskih vrhov, nad globokimi kanjoni, po dolinah in mimo jezer.


50 dvatisočakov in številne ture po gorstvu keltskega imena

V vodniškem delu je najprej naštetih vseh 50 dvatisočakov Durmitorja ter nekaj osnovne statistike. Takoj nato se že odpravimo na najvišji in najbolj poznan vrh Durmitorja – Bobotov Kuk, ki je sicer edini, ki se vzpenja višje od 2500 m, natančneje 2523 m visoko. Opisi vrhov in tur se pričnejo z opisi osnovnih značilnosti, zgodovine, možnimi dostopi, opisi razgledov, vsaka tura pa je opisana najprej z glavnimi točkami, s katerimi se srečamo na sami turi, časovnico, višinsko razliko, podatki o označeni poti, morebitna opozorila ter seveda zemljevid, ki ga lahko koristimo na turah (Durmitor 1 : 25 000, avtor Branislav Cerović). Tem informacijam sledi opis izhodišča, opis vzpona in sestopa. Seveda knjigo krasijo številne barvne fotografije, velik del jih je prispeval Vlado Vujisić sam, nekaj pa so dodali še drugi avtorji. Ob najvišjem vrhu Durmitorja pade ljubiteljem gora v oko zagotovo še nekaj atraktivnih vrhov, kot so široko Šljeme z več vrhovi, strm Bezimeni vrh, mogočen Međed, atraktivni Prutaš, ki ga krasijo pokončne plasti nekdanjega morskega dna, pa seveda v dolomitskem stilu nazobčani Zubci, skrita Bandijerna in številni drugi vrhovi, mnogi skrivajo v svojih stenah tudi alpinistične smeri, na nekatere vodijo tudi zimski vzponi, v zadnjem času pa vse bolj priljubljeni turni smuki. Skratka, ko se boste utrudili od vzponov na vrhove, se lahko ohladite v gorskih jezerih ali pa zaveslate na rekah skozi globoke kanjone, s kolesom raziskujete poglede na vrhove »od spodaj«, lahko pa obiščete Durmitor tudi v zimskem času, ko vas čakajo še bolj vznemirljive pustolovščine v čisto ta pravi divjini in samoti. Seveda lahko pozimi tudi smučate na smučišču v Žabljaku pod Savinim Kukom, če pa ste ljubitelj preteklosti, pa boste lahko po Durmitorju in okolici raziskovali številne sledove, ki so ostanek bližnje in daljne zgodovine. Saj verjetno so gorstvu dali ime že Kelti, njihov izraz »dru-mi-tor« pomeni »voda z gora«, zgodovina teh krajev pa je povezana tako s Kelti, kot tudi Iliri in na koncu koncev s Slovani, ki so se priselili v te kraje kasneje, vsi narodi pa so po svoje vplivali na razvoj in zgodovino te majhne ter gorate balkanske države. Če do sedaj niste razmišljali o obisku Črne gore, pa vsekakor velja vzeti v roke novi vodnik po Durmitorju, ki vam bo predstavil čudovite možnosti in vas morebiti zvabil v to razgibano gorstvo številnih možnosti. Zagotovo vam ne bo žal!

Durmitor - zimske gore nad pomladnimi ravnicami. (Foto B. Strmšek)

* * *


Ob izidu knjige nam je nekaj besed povedal tudi Vlado Vujisić sam, ki sicer dobro pozna Slovenijo, pa tudi njene gore mu niso neznane. Postavili smo mu nekaj vprašanj...

Rojen si v Mariboru, kjer se pričenja tudi Slovenska planinska pot, ki vodi čez slovenska gorstva vse do morja. Ali je to kaj pripomoglo k temu, da si pričel odkrivati gorski svet? Oziroma kaj te pripeljalo v gore?

Ja, kot vsakemu Mariborčanu, so izleti na Pohorje tudi meni bili prvi stik z gorami. Vendar mesto, na katerem sem prvič močno občutil in vzljubil gore, je prelaz Vršić v Julijskih Alpah. Spomnim se dneva, ko sva se s prijateljem vzpenjala po cesti od Kranjske Gore do Vršiča. Ko sva prispela na Vršič, so me prevzeli nepopisno impresivni prizori veličastnih vrhov Prisojnika, Škrlatice, Razorja in Mojstrovke. Tega dne sem vzljubil gore!

Nato so prišli na vrsto vzponi na Bohinjske gore, Triglav in Mangart. Ko sem se iz Julijskih Alp vrnil domov v Beograd, sem na Knez Mihajlovi ulici videl čudovite razglednice z gorskimi motivi Durmitorja, kar je v meni sprožilo željo, da čimprej obiščem to čudovito gorstvo Črne Gore. Moj prvi vzpon na Durmitorju je bil na vrh Planinica, s katerega sem doživel Durmitor v njegovi veličastni podobi. Najvišji vrhovi Bobotov Kuk, Bezimeni Vrh in Đevojka so bili na dosegu roke, rezali so nebo, pod njimi pa sta se bleščala dva čudovita Škrčka jezera, nad katerimi so se dvigovali strmi zidovi vrhov Prutaš in Gruda. Tega dne se je Durmitor vrezal v moje srce. Globoko. Za vedno.



Kako in kdaj si se odločil, da se boš lotil tako obsežnega dela, kot je vodnik za Durmitor?

Po mojem prvem vzponu na durmitorski vrh Planinica, sem Durmitor ponovno obiskal že teden kasneje, nato sem odhajal na Durmitor večkrat letno v različnih letnih časih. Na vrsto so prišli vzponi na ostale najvišje vrhove Durmitorja - Bobotov Kuk, Bezimeni Vrh, Šljeme, Prutaš, Međed, Terzin Bogaz, Minin Bogaz, Bandijerna, Đevojka, Šareni Pasovi, pa tudi obiski vseh dolin in rečnih kanjonov Durmitorja. Na spletu sem 2004. leta začel opisovati Durmitor na najbolj znani svetovni spletni strani za gore in gorništvo – SummitPost.org, na kateri je moja stran Durmitorja prišla na 4. mesto po ratingu med vsemi gorstvi sveta. Obenem sem napisal še 40 strani opisov vrhov in kanjonov Durmitorja. Nato sem dobil povabilo slovenske planinske revije “Planinski vestnik”, za katero sem do sedaj pripravil štiri članke o Durmitorju s fotografijami, obenem pa tudi članke o drugih najvišjih gorovjih Črne Gore. Pisanje na SummitPostu me je inspiriralo, da začnem pisanje obsežnega vodnika o Narodnem parku Durmitor. Naslednja leta sem posvetil predvsem raziskovanju Durmitorja z vzponi na vse ostale njegove vrhove. Opisal sem planinske ture na 40 vrhov Durmitorja in fotografiral vse njegove naravne lepote. Opisi in fotografije so se združile kot kamenčki v mozaik oziroma v obsežen vodnik o najlepšem in najbolj znanem gorstvu Črne Gore.

V vseh teh letih, ko si obiskoval in raziskoval Durmitor, se ti je zagotovo zgodilo veliko zanimivih zgodb. Se spomniš česa zelo posebnega, kar se ti je zgodilo na planinskih poteh po Durmitorju?


Vlado Vujisić v Durmitorju.

Vsak vzpon in avantura na Durmitorju je zgodba zase. Najbližje srcu so mi doživetja na mojih prvih vzponih na Planinico, Bobotov Kuk, Bezimeni Vrh, Međed in Prutaš, kot tudi na prvem zimskem vzponu na Čvorov Bogaz. Pri vzponu na Planinico me je spremljal izjemen Durmitorec Vojin Kovačević iz Kovačke doline. Ko sva prišla na vrh in sedla na travnato teme vrha, me je iz svoje torbe postregel z domačim kruhom, klobaso in mlekom. Imel sem velik privilegij, da mi je na mojem prvem durmitorskem vzponu bil vodnik tako izjemen človek, obenem pa, da sem imel čast da na vrhu Planinice degustiram prvovrstne durmitorske specialitete. Enkratno doživetje je vsekakor tudi moj prvi vzpon na najvišji vrh Durmitorja Bobotov Kuk, na katerega sem se povzpel z svojim botrom, kot tudi nepozaben prvi obisk čudovite doline Škrčkih jezer.

Posebno doživetje je moj prvi zimski vzpon na Durmitorju na vrh Čvorov Bogaz. Od Ivan dola do vrha sem se vzpenjal po snegu štiri in pol ure v družbi mojega vodnika in izjemnega gornika, legendarnega Durmitorca Mine Šamšala, ki nosi ime svojega dedka, po katerem je dobil svoje ime vrh Minin Bogaz. Vzponi na vrhove Prutaša in Bezimenega Vrha so prav tako nepozabne enkratne avanture.


Za balkanske gore je zelo težko dobiti kvalitetno literaturo. Razmišljaš, da bi se lotil še česa podobnega za kakšno drugo gorsko skupino?

Durmitor je moje najbolj priljubljeno in najlepše gorstvo, zato sem mu posvetil 17 let življenja in raziskovanja. Poleg tega obsežnega vodnika planiram še nekaj projektov v povezavi z Durmitorjem. Seveda sem ob raziskovanju Durmitorja večkrat obiskoval in raziskoval tudi druga najvišja gorovja v Črni Gori. Mogoče v prihodnosti dobim inspiracijo in napišem vodnik tudi o teh črnogorskih gorovjih.


Sedaj, ko je za teboj tvoj najtežji vzpon oziroma "projekt" Durmitorja, kakor bi lahko poimenovali knjigo, pa verjetno pride na vrsto spet kakšen zanimiv cilj po drugih gorstvih. Imaš kakšno posebno željo obiskati vrhove v Alpah, Dolomitih ali drugih gorstvih, ki jih mogoče manj poznaš?


Ja, ta obsežen vodič je res moje življenjsko delo! V njega sem vložil dosti ljubezni, posvečenosti, dolgih potovanj, vzponov, fotografiranja, prelitega znoja in krvi, prebiranja številne literature, številnih neprespanih noči v pisanju in pripravi knjige za tisk. No, ko sem dobil knjigo iz tiskarne in jo vzel v roke, je ves vloženi dolgoletni napor izginil, ostala je samo velika sreča in izpolnjenost v duši in srcu ter dejstvo, da sem uspel svojim najbolj priljubljenim in najlepšim goram posvetiti takšno delo.

Vesel sem, da se že obiskal Alpe in Dolomite, od koder nosim zelo močne vtise in prijetne spomine. Vedno je lepo obiskati tako veličastne gore, vendar bo fokus mojih prihodnjih planiranih projektov usmerjen na Durmitor in ostala najvišja gorstva Črne Gore.

Veliki pozdrav bralcem spletne strani Strmina z željo, da skozi mojo knjigo spoznajo in vzljubijo mogočni in veličastni Durmitor!


Vlado, hvala za tole obsežno delo, vsekakor pa se vidimo kmalu v Durmitorju!


125 views0 comments

Recent Posts

See All